»Zdravnik je tisti, ki predpiše zdravilo. Največ izkušenj imajo zdravniki, ki so zdravili najbolj bolne in jim skušali rešiti življenje.«

»Če bolnik izpolnjuje merila za neko zdravilo, ga lahko dobi. Zdravniki nimajo nobenih omejitev v smislu, da bi tri bolnike že imeli na nekem zdravilu, četrtemu pa ga ne bi smeli več ponuditi.«

»To zdravilo je registrirano po naših pravilih za zdravljenje sladkorne bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo ga dobijo na recept in nič ne plačajo. Je pa to zdravilo učinkovito in varno, pa tudi že v Evropi priznano za zdravljenje debelosti in čezmerne telesne teže v primerih, ko imajo pacienti še pridružene bolezni – srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, povišana raven krvnih maščob ali spalna apneja. Takrat jim lahko ta zdravila predpišemo, ampak so zanje samoplačniki.«

»To, da se ta zdravila predpisujejo za obravnavo debelosti, so strokovne napake. V registru zdravil je jasno zapisano, kaj so indikacije za predpisovanje teh zdravil.«

»Če gledamo pravno-formalno, je uporabil zdravilo v neregistrirani indikaciji. To bi se smelo v medicini uporabljati samo, kadar ni na voljo alternativnih možnostih zdravljenja in kadar gre za hude bolezni.«

»Iz njene krvi bi lahko naredili zdravilo, ki bi končalo 20-letno moro.«

»Tukaj pride pa do težave, da v Sloveniji teh smernic nimamo, razen za obravnavo terminalno bolnih rakavih bolnikov in zato po stališču naše Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke predpisovanje konoplje oziroma zdravil iz konoplje za druga bolezenska stanja ni dopustno.«

»Krvi se ne da kupiti v trgovini, še vedno niso na voljo umetna kri ali pa zdravila, ki bi opravljala funkcijo krvi. Samo človek lahko s svojimi celicami pomaga drugim.«

»To je bila odločitev, ki je večina strokovnjakov v Evropi ni pričakovala.«